ČEBELARSKO DRUŠTVO ROGATEC

Čebelarstvo na slovenskem ima dolgo tradicijo, že v 18 stoletju je velik pečat v tem delu Evrope pustil največji slovenski čebelar g. Anton Janša, ki je poučeval čebelarstvo tudi v Avstriji. V tistih časih smo imeli še enega velikega čebelarja, to je bil g. Pavel Glavar. Pred drugo svetovno vojno so naši čebelarji v glavnem čebelarili s korbiči »slamnati panji«, Kranjič, značilen slovenski panj, se na tem področju ni uveljavil. V petdesetih letih je na naše Štajersko področje prodrl AŽ panj, s katerim uspešno čebelarimo še danes. Naše čebelarsko društvo Rogatec sodi med manjša društva. Število članov v društvu se je gibalo od deset v najtežjih časih in do 30 (leta 1965) na vrhuncu moči naše ČD, trenutno nas je 13, kar je v zadnjih letih največ.

Starost naših čebelarjev je kar visoka, cca 55 let, kar vzbuja velik strah glede prihodnosti čebelarjenja v tem koncu Slovenije čez nekaj let. Sicer pa je starejša populacija med čebelarji v Sloveniji že kar nekaj normalnega. Zelo malo mladih se odloča za čebelarjenje, čeprav še v rani mladosti kažejo zanimanje za ta lep poklic, ga izgubijo zaradi finančnega donosa, ki jim ga lahko nudi čebelarstvo na slovenskem.

Vsi naši čebelarji, razen enega, čebelarimo z AŽ panji, ki so zloženi v skladovnice naših čebelnjakov.

Naš pašni okoliš leži na jugovzhodu naše dežele in meri cca 40 km2. Razprostira se ob mejni reki Sotli, proti Rogaški Slatini do Brezovca, nato proti Donačke gori, vse do meje z občino Žetale in nazaj proti izviru reke Sotle.

 

Dodaj odgovor