Turizem
Nosilec turistične ponudbe lokalnega območja Občine Rogatec je Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, ustanovljen s strani Občine Rogatec. V okviru svojih dejavnosti zagotavlja tudi oblikovanje celovite turistične ponudbe območja, informiranje obiskovalcev v okviru TIC-a in promocijo turistične ponudbe celotnega območja občine Rogatec.
Kontaktni podatki:
Javni zavod Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, Pot k ribniku 6, 3252 Rogatec
Telefon: 03/ 81 86 200
Telefaks: 03/ 81 86 206
E-naslov: muzej.rogatec@siol.net
Sprehod po poti dediščine občine Rogatec
Občina Rogatec se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije. Leži na prehodu južnih obronkov vinorodnih Haloz v dolino zelenega Posotelja. Na tem majhnem področju, stisnjenem med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, se skrivajo drobni, a redki in dragoceni biseri narave, kulturne ter zgodovinske dediščine. Tukaj so se že v preteklosti križale pomembne prometne in trgovske poti. Prav ugodni legi na prehodu iz predalpskega v panonski svet gre zahvala, da se Rogatec s 700-letnimi trškimi pravicami uvršča med najstarejše trge na Slovenskem.
Kot naselbina se omenja že v rimski dobi. Pretežni del zgodovine pa je bil Rogatec cvetoče naselje raznih obrtnikov in trgovcev. Danes se občina Rogatec zaradi naravnih značilnosti, neokrnjene krajine in kulturno-umetniških spomenikov usmerja v razvoj podjetništva, turizma in storitvenih dejavnosti.Če se najprej pomudimo v samem trgu Rogatec, hitro opazimo, da razgibana preteklost na poseben način odseva iz same arhitekture dobro ohranjenega starega trškega jedra z Marijinim znamenjem na sredini trga. O poseljenosti pokrajine že v rimski dobi priča kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga.
Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v 19. stoletju in 1. polovici 20. stoletja (kamniti brusi). Nad trgom se v svoji prav zaščitniški podobi dviga nadžupnijska baročna cerkev sv. Jerneja iz 1. polovice 18. stoletja, obdana z mogočnim kamnitim obzidjem in zasluži posebno pozornost zaradi izjemnih fresk v notranjosti (baročna iluzionistična poslikava J. F. Fromillerja), oltarjev (delo domačih rezbarjev Štefana, Antona in Janeza Jurija Mersi; prižnica in Antonov oltar J. Strauba iz Maribora) ter oltarnih slik (A. Lerchinger, V. Metzinger). Na hribu nad cerkvijo so še vidne razvaline srednjeveškega gradu iz konca 12. stoletja. Po sprehajalni poti preko hriba ali pa iz trga po ozki ulici, mimo obnovljenega renesančno baročnega dvorca Strmol iz 15. stoletja, pridemo do etnološkega parka – Muzeja na prostem. Na severu se iz mehke hribovite pokrajine, poseljene z manjšimi kmetijami, vinogradi in prijaznimi ljudmi, gospodovalno dviguje Donačka gora (882 m), ki jo domačini radi imenujemo tudi »štajerski Triglav«, saj so z južne strani že iz doline lepo vidni njeni trije vrhovi. Je del zaščitenega območja »Krajinskega parka Boč – Donačka gora«. Na njenem severnem pobočju se namreč razteza zaščiten del pragozda, na gori pa najdemo tudi rastišča redkih rastlinskih posebnosti, t.j. hoppejev klinček in na svetu edinstven juvanov netresk. Na goro vodijo dobro vzdrževane planinske poti, na zahodnem sedlu pod vrhom pa si lahko oddahnemo v oskrbovanem planinskem domu. Severno pobočje je posejano z ostanki kamnoseških delavnic, kjer so prejšnje čase klesali kamne za žrmlje.