Grb, zastava in praznik občine

Grb

Pred iskanjem občinskih simbolov za novo občino Rogatec sta občinsko vodstvo in Komisija za pripravo grba, zastave in določitev občinskega praznika sklenila najprej poiskati zgodovinski grb trga Rogatec. Za pomoč sta prosila Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica, ki je pripravilo povzetke iz arhivskih gradiv z naslovom Zgodovina grba trga Rogatec. Iz gradiva je razvidno, da je prva vest o grbu Rogatec iz leta 1535, ko je takratni deželni knez, kralj Ferdinand I. z listino, izdano 6. februarja na Dunaju, podelil trgu Rogatec trški grb. Originalna pergamentna listina se hrani v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.

Zgodovinarji menijo, da grb predstavlja mestno obzidje z mestnimi vrati in obrambnimi stolpi. Nahajal naj bi se na zunanji strani spodnjih vhodnih vrat v trgu. V letih 1377 in 1436 je bil Rogatec že omenjen v zgodovinskih virih kot mesto Celjskih grofov. Takrat je bil obdan z obzidjem in zavarovan z dvema utrdbama, to sta gradova Gornji Rogatec in Strmol. Ta grb je služil kot osnutek za nov grb občine Rogatec. Zgodovinski grb je bilo potrebno preoblikovati po danes veljavnih pravilih in predpisih o grbih.

Grb občine je upodobljen na ščitu petnajstega stoletja, sanitske oblike. V rdečem polju na zelenih tleh stoji srebrna enonadstropna rondela, obokan odprt prehod skozi njeno pritličje ima dvignjeno zlato zaporno rešetko, ki ima tri vertikalne stebriče. Sredina stene v nadstropju ima nad vhodom pravokotno pokončno lino, desno in levo nad njo pa po eno puškarico. Nadstropje se zgoraj zaključuje v zidni konzolni venec s štirimi nadzidki (cinami) izza katerih se dviga stožčasta rdeča streha z zlato kroglo na njeni konici. Desne in leve strani pritličja se dotikata po ena, okroglemu stolpiču podobna stražnica, od katerih ima vsaka v steni pod napuščem stožčaste rdeče strehe po eno puškarico. Ščit je ob straneh zlato obrobljen.

 

Zastava

Zastava Občine Rogatec je bela in rdeča, na rdečem polju nosi atribut občinskega grba. Razmerje višine »V« proti dolžini »L« (V:L) je 1:2,5 (ena proti dve celi in pet desetin) s tem, da je zastavina ruta razdeljena vertikalno na tri barvna polja: prvo in tretje barvno polje je belo, drugo (srednje) polje je rdeče in nosi na svoji sredini atribut rogaškega grba, srebrni (beli) vhodni rondel s koničasto rdečo streho. Atribut ne sme biti nižji do 2/3 (dveh tretjin) višine barvnega polja zastave in ne višji od 8/10 (osmih desetin) višine istega polja.

Občinski praznik

Praznik občine Rogatec je prva sobota v mesecu septembru.

Praznovanje naj bi bilo v prvi vrsti povezano z dolgoletno sejemsko tradicijo v kraju. Že pred letom 1550 je nadvojvoda Ferdinand I. odobril trgu Rogatec tedenski sejem ob sredah in določil tri datume za letne sejme. Število sejmov se je iz leta v leto spreminjalo. Tako so bili znani: Marjetin sejem, Jožefov sejem, Jernejev sejem, Andrejev sejem,… Najdaljšo tradicijo ima gotovo Jernejev sejem – 24. avgusta, hkrati pa je Jernej več kot 700 let zavetnik kraja.

V tednu pred praznikom v Rogatcu potekajo razne prireditve (kulturne, športne, srečanja, razstave, tekmovanja, podeljevanja priznanj…), ki predstavljajo občino.