PROJEKTI LETO 2020
LOKALNO JE IN
Datum: 29.7.2020
Projekt RAZVOJ IN TRŽENJE PONUDBE OBMOČJA OBSOTELJA IN KOZJANSKEGA (LOKALNO JE IN), v katerem je Občina Rogatec prijavitelj, je odobren na 2. javnem pozivu za izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Obsotelje in Kozjansko v obdobju 2014-2020, sofinancirane iz sklada ESRR.
Izvedene aktivnosti Občine Rogatec:
Izbran je izvajalec del (evidenčno naročilo) za postavitev razgledišča in ureditev dostopnih poti v muzeju na prostem Rogatec, podjetje GES do.o., s katerim je sklenjena pogodba za izvedbo del, št. 4301-000015/2020, z dne 17.6.2020. Predviden rok za zaključek in predajo del je 15.8.2020.
Dela so v teku.
ZELENO DOŽIVETJE
Datum: 29.7.2020
Projekt TRAJNOSTNI RAZVOJ DODATNE TURISTIČNE PONUDBE OBMOČJA (ZELENO DOŽIVETJE), v katerem je Občina Rogatec partner, je odobren na 2. javnem pozivu za izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Obsotelje in Kozjansko v obdobju 2014-2020, sofinancirane iz sklada ESRR.
Izvedene aktivnosti Občine Rogatec:
Izbran je izvajalec del (evidenčno naročilo) za dobavo in postavitev polnilnice za električna vozila, Orač Janko s.p., št. pogodbe4301-000019/2020, z dne 10.6.2020. Dela so v teku. Predviden rok izvedbe je 15.8.2020.
Prav tako je izbran dobavitelj (javno naročilo male vrednosti in konkurenčni postopek s pogajanji) za dobavo električnega vozila, Avtotehnika Celje d.o.o., s katerim bo sklenjena pogodba za dobavo vozila NISSAN ENV200. Predviden rok dobave 20.8.2020. Občina se je prijavila dne 4.3.2020 še na Javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za električna vozila 66SUB-EVPO19.
Izbran je izvajalec del za dobavo in postavitev solarne klopce (evidenčno naročilo), podjetnik Aleš Krč, s.p., naročilnica 2020/000114, z dne 12.6.2020.
OBNOVA ZOBNE AMBULANTE V ZDRAVSTVENI POSTAJI ROGATEC
Datum: 29.7.2020
Občina Rogatec je prenovila prostore zobne ambulante v zdravstveni postaji Rogatec. Prenovile so se zidne, stropne in talne površine, električne in strojne instalacije, v zadnjem delu pa se je več prostora namenilo čajni kuhinji za zaposlene, v manjši večnamenski prostor pa se je namestilo sanitarije za zaposlene. V celoti se je prenovil sanitarni del, ki je v ženskem delu kombiniran s sanitarijami za invalide.
Projekt je prijavljen za koriščenje nepovratnih sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO-1), skladno z Obvestilom občinam, MGRT, z dne 9.1.2020. Občina Rogatec je izvedla povpraševanje za evidenčno naročilo dne 6.4.2020, z najugodnejšim ponudnikom je dne 22.4.2020 sklenila gradbeno pogodbo, št. 4301-00018/2020, podjetjem GES d.o.o.. Dela so bila pričeta 24.4.2020, končana pa 15.6.2020, obračunska vrednost 56.820,00 EUR z DDV.
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN GRADNJA OBČINSKIH CEST V OBČINI ROGATEC V LETU 2020
Datum: 29.7.2020
Projekt je prijavljen za koriščenje nepovratnih sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO-1), skladno z Obvestilom občinam, MGRT, z dne 9.1.2020.
Naročnik je izvedel povpraševanje za evidenčno naročilo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest v občini Rogatec v letu 2020 dne 13.5.2020. Najugodnejši ponudnik je podjetje VOC Celje d.o.o., Lava 42, 3000 Celje. Pogodba sklenjena dne 11.6.2020, št. 4301-000020/2020, vrednost 62.951,99 EUR. Planirana je obnova lokalnih cest v dolžini 248 m in obnova javnih poti v dolžini 560 m. Dela so v teku.
GASILSKI DOM ROGATEC
Datum: 29.7.2020
Osnovni namen investicije je z gradnjo prizidka k obstoječem objektu gasilskega doma zagotoviti boljše pogoje za delovanje PGD Rogatec, izboljšati pogoje za izvajanje ukrepov požarne varnosti, zaščite in reševanja ter tako prispevati k večji varnosti prebivalcev in njihovega premoženja
Specifični cilj projekta:
- zagotoviti dodatne prostore za kvalitetno delovanje gasilske dejavnosti
Prizidava bo podolgovate tlorisne zasnove gabaritov 17,70 x 10.65 m + 23,95 x 2,80 m, etažnosti pritličje in nadstropje, neto tlorisne površine 415,72 m2.
V pritličju prizidave bo garaža ter stopnišče za dostop v nadstropje obstoječe stavbe, nadstropje prizidave pa bo neizkoriščeno. Obstoječe stopnišče za dostop v nadstropje obstoječe stavbe se odstrani in nadomesti z novim stopniščem.
Označeno z oranžno – obstoječi objekt
Označeno z zeleno – novogradnja
Občina Rogatec je oddala dvoletni načrt porabe za koriščenje nepovratnih in povratnih sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO-1), skladno z Obvestilom občinam, MGRT, z dne 9.1.2020 in 2.6.2020.
V letu 2019 se je izdelala idejna zasnova za izdelavo prizidka h gasilskemu domu Rogatec ter izbralo izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI (podjetje BTI d.o.o.). Izvajalec BTI d.o.o. je v letošnjem letu izdelal projektno dokumentacijo DGD, izdelala se je tudi hidrološka študija. 15.7.2020 se je pridobilo gradbeno dovoljenje. V avgustu se predvideva objava javnega naročila na Portalu javnih naročil za izbor izvajalca del za gradnjo.
Predvidena vrednost celotnega projekta je 284.511,94 EUR, predvidena izvedba v letu 2020 in 2021.
OBNOVA KULTURNE DVORANE ROGATEC
Datum: 29.7.2020
Občina Rogatec ima v načrtu razvojnih programov za leto 2020 planirano izvedbo projekta Obnova kulturnega doma Rogatec. Občina Rogatec se je prijavila na javni poziv Ministrstva za kulturo za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti (JP JKI 20209), objava dne 8.6.2020, s projektom »Obnova kulturne dvorane Rogatec«. Predmet javnega poziva je sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo (kulturni domovi). Izdelala se je vloga in dokument identifikacije investicijskega projekta. Občina Rogatec kot lastnica prvega nadstropja objekta kulturnega doma bo v primeru pridobitve nepovratnih sredstev izvedla v letu 2020 vlaganja v obnovo sanitarij, nabavila se bo nova plinska peč in kupilo opremo za izvedbo dogodkov in prireditev (projektor, platno, ozvočenje, mešalna miza, mize, zavesna tehnika).
WiFi4EU brezžični dostop do interneta na javnih mestih v občini Rogatec
Datum: 29.7.2020
Evropska komisija želi s programom WiFi4EU državljanom in obiskovalcem povsod v Evropi omogočiti brezplačen brezžični dostop do interneta na javnih mestih.
Občina Rogatec je bila uspešna na prvem javnem pozivu in podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope z Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja, na katero je Evropska komisija prenesla pooblastila.
Z bonom WiFi4EU je mogoče financirati stroške nakupa in namestitve opreme (javne točke dostopa do interneta), v višini do 15.000 EUR.
Občina Rogatec je v letu 2019 izdelala načrt postavitve dostopovnih točk, izbrala izvajalca del za namestitev omrežja WI-Fi, kateremu je prenesla obveznosti iz pogodbe.
Vzpostavile se bodo dostopovne točke na naslednjih lokacijah: Parkirišče za tovorna vozila, Gasilski dom Rogatec, Občina Rogatec, Dvorec Strmol Rogatec, Muzej na prostem Rogatec, Konjeniški center, Športna dvorana Rogatec,Športni park-igrišča, Gasilski dom Donačka gora, Gasilski dom Dobovec.
Na lokacijah je oprema že montirana, izvajajo se še dela konfiguracije omrežja. Projekt bo zaključen predvidoma v začetku avgusta 2020.
ZAŠČITA IN PREZENTACIJA OSTANKOV GORNJEGA GRADU ROGATEC
Razvaline gradu Rogatec stojijo na strmem hribu tik nad naseljem Rogatec. Grajska ruševina nezadržno propada, grozi, da bodo postopoma povsem izginili stavbnozgodovinsko in vedutno pomembni elementi.
Občina ima proračunu za leto 2020 planirana sredstva za zaščito in prezentacijo ostankov gornjega gradu v Rogatcu v skladu z izdelanim predlogom sanacije in pridobljenimi pogoji Zavoda za varstvo kulture iz Celja. V sklopu projekta se bodo izvedli posegi zaščitne narave, ki služijo ohranjanju in zmanjšanju propadanja ruševin, ter večji berljivosti in prepoznavnosti grajskih ruševin.
Za zaščito ruševin je potrebna odstranitev rastja in dreves, potrebno je sanirati dva zidana slopa, ki sta ostanka grajske stavbe. Zidova sta zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vremenskim vplivom v slabem stanju, malta razpada, vidne so razpoke, del zidov je odpadel. Načrtovana je obnova celotnih slopov brez prvotno predvidenega delnega rušenja, kar je potrdil tudi statik s strani ZVKD. Občina se je v letu 2019 prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev s strani Ministrstva za kulturo, Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, vendar pa nam sredstev ni uspelo pridobiti. V letu 2020 razpisa s strani pristojnega Ministrstva letos ni bilo, zato nameravamo v drugi polovici leta pričeti z deli v obsegu za katere imamo zagotovljene lastne vire. Dela se bodo nadaljevala postopno v prihodnjih letih po fazah. V letošnjem letu tako nameravamo izvesti dela v višini dobrih 24.000 EUR. V postopku je izbor izvajalca.
IZGRADNJA DALJINSKE KOLESARSKE POVEZAVE ŠENTJUR – ŠMARJE PRI JELŠAH – ROGAŠKA SLATINA – ROGATEC
Nadaljuje se projekt “Izgradnja glavne kolesarske povezave R28 Šentjur – Šmarje pri Jelšah – Rogaška Slatina – Rogatec” in sicer za odsek na območju občine Rogatec od Brezovca- Rogatec- Muzej na prostem. Projekt je vključen v dogovor za razvoj regij in je skladen z OP za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020, Prednostna naložba 4.4 Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi. Partnerji v projektu so Občine: Šentjur, Šmarje pri Jelšah Rogaška Slatina in Rogatec, ki sodelujejo pri projektu katerega nosilec je Direkcija RS za infrastrukturo.
V projekt je vključen prioritetni odsek Brezovec-Rogatec-Muzej na prostem in sicer
- od meje z občino Rog. Slatina do obstoječe površine za pešce in kolesarje, ki se navezuje na Celjsko cesto v dolžini 1682 m ( novogradnja in rekonstrukcija)
- dalje po obstoječih površinah od površine za pešce in kolesarje, preko Celjske ceste in R2 ( čez trg) do priključka k občinski stavbi v dolžini 802 m (prometna ureditev)
- ter od priključka k občinski stavbi preko mostu čez potok Dragonja v dolžini 627 m (rekonstrukcija)
Skupaj v dolžini 3111 m.
V letu 2019 je bil dokončan idejni projekt za kolesarsko povezavo G15 ( Brezovec- Rogatec- Dobovec) in R15 ( Rogatec- Majšperk) financiran s strani Ministrstva za infrastrukturo za celotno dolžino državnih cest na območju občine. V letu 2020 se je začela izdelava izvedbene dokumentacije, občine pa so na podlagi IDP pričele s pridobivanjem služnostnih pogodb za parcele, ki bodo tangirane s projektirano kolesarsko stezo. Rok za oddajo vloge za pridobitev sredstev je september 2020. Zaradi omejene višine finančnih sredstev, bodo prijavljeni le odseki, ki bodo tudi realno izvedljivi, kar pomeni, da bodo imeli izdelan PZI, služnostne pogodbe, finančna sredstva ter druge pogoje za popolno vlogo zato je občina določila prioritetni odsek.
Projekt koordinira RS Sotla za občine na območju Obsotelja in Kozjanskega, na območju celotne Savinjske regije pa podjetje SIMBIO d.o.o. Vsi odseki znotraj Savinske regije bodo prijavljeni kot en projekt. Dokončanje PZI, ter dokončna oddaja vloge za prijavo na razpis se predvidevata v septembru 2020. Projektantska ocenjena vrednost del, na območju Občine Rogatec, znaša z DDV 1.726.605,00 EUR.
PREMIK R2 432/1284 ROGATEC–MAJŠPERK IZ TRŠKEGA JEDRA ROGATEC
Občinski prostorski načrt Občine Rogatec, kot zadnji občinski prostorski načrt (plan) določa in podaja usmeritve za pripravo OPPN za premik regionalne ceste iz trškega jedra. Potek je bil, glede na zahteve in pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, usklajen ob pripravi Izhodišč za pripravo OPPN in sprejetju Sklepa o začetku priprave OPPN za obvoznico (Ur.list RS, št. 48/2019) v lanskem letu. Tako izhodišča, kot sklep sta javno objavljena na občinski uradni internetni strani.
Ureditev zajema novogradnjo dvopasovne ceste v dolžini 630 m, brez pločnikov in kolesarskih površin ter novo traso potoka Draganja. Na trasi so predvideni potrebni priključki in dostopi ter premostitveni objekti.
Izdelan je osnutek poteka obvoznice, ki ga je pripravil izdelovalec OPPN, podjetje URBIS d.o.o., Maribor, na katerega smo pridobili potrebna prva mnenja nosilcev urejanja prostora o predvidenih vplivih posega na kulturo, vode, naravo…. Glede na pridobljena mnenja, je izdana tudi odločba Ministrstva za okolje in prostor, s katero je naloženo Občini Rogatec, da v postopku priprave OPPN izdela celovito presojo vplivov na okolje. Trenutno poteka faza pridobivanja ponudb za izdelavo okoljskega poročila in drugih potrebnih strokovnih podlag.
Osnutek OPPN z okoljskim poročilom bo javno objavljen v prostorskem informacijskem sistemu in nanj bodo podali svoja mnenja nosilci urejanja prostora. Po pridobitvi mnenj pa bo dopolnjen osnutek OPPN javno razgrnjen. V času javne razgrnitve bo javnosti omogočeno dajanje predlogov in pripomb in v tem času bo tudi javna obravnava. Na podlagi zavzetih stališč občine do pripomb javnosti (ki bodo javno objavljene), se pripravi usklajen predlog OPPN, na katerega nosilci urejanja okolja ponovno podajo svoje mnenje. Usklajen predlog OPPN po potrditvi Ministrstva, sprejme Občinski svet. Objava OPPN in začetek veljavnosti je podlaga za izdelavo načrta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje.
KAMNAR V KROŽIŠČU
Rogatec, 1.8,2020
»Krožišče v Rogatcu je v zaključni fazi. Avtor kipa in postavitve je kipar Franci Černelč.
Kamnar in steklene črepinje v krožišču simbolizirata dve pomembni dejavnosti, ki sta delovali na območju občine Rogatec že v drugi polovici 17. stoletja. Dodatne dopolnitve, osvetlitve in zasaditve z Juvanovim netreskom, ki je rastlinska posebnost in v Sloveniji edino nahajališče na skalnih stenah in policah prisojne strani Donačke gore, so v načrtu to jesen.
KAMEN IZ LOGA PRI ROGATCU IN LOŽANSKI KAMNARJI
Ložanski kamen in ložanski »kamnarji« sta pojma, ki žal nista znana širši javnosti. Na gozdnatem območju Loga na jugozahodnih slemenih Maclja, kjer izvira tudi mejna reka Sotla, se je zaradi obilice lesa že v 2. polovici 17. st. razvilo glažutarstvo, vzporedno pa je potekala tudi kamnarska dejavnost – lomljenje kamna in izdelovanje brusov iz tega ložanskega kamna, kakor so domačini poimenovali tamkajšnji kremenov peščenjak.
Ker je proizvodnja steklenic za polnjenje zdravilne mineralne vode naraščala, se je od 19. stoletja, pa vse do l. 1956 tudi izdelovanje brusnih kamnov v Logu razvijalo kot cvetoča obrt in postalo pomembna gospodarska dejavnost. Podatek ljudskega štetja iz l.1910 za naselje Log – 155 hišnih številk in 155 kamnarjev – pove, da je ta obrt predstavljala edino možnost čeravno bornega zaslužka in je dejansko preprečila, da bi se ljudje v času gospodarskih kriz izseljevali s tega območja. Do l. 1811 so imeli kamnolome v najemu še kmetje sami, pozneje pa so postali lastniki veleposestniki, od tega več kot polovica Nemci in domačini Ložani so hodili v njihove kamnolome le še na dnino. Nekoliko bolje je bilo delo kamnoseka plačano v času po vojni, ko je v Rogatcu delovalo državno podjetje »Kambrus«: zaposlovali so preko 100 delavcev in med drugih predstavljali svoje izdelke celo na Zagrebškem velesejmu.
Kamnarji so izdelovali velike industrijske in obrtne bruse vseh vrst, ploščate in okrogle kosjake – osle, mizarske gladilnike ručerje, steklobruse, kašarje za phanje kaše in valje za sadne mline. Velike brusne kamne so tovorili po drčah ali s težkimi vozovi z volovsko vprego v dolino, v 19.st., ko v Rogatcu še ni bilo železnice (šele l. 1903), pa celo čez preval Pečica do Poljčan na drugi strani Boča. Tržili so jih tudi po deželah srednje Evrope.
Sicer pa se je ložanski kamen na širšem rogaškem območju stoletja uporabljal tudi kot dragoceno stavbno gradivo. Izrazito je zaznamoval arhitekturo trga Rogatca in okoliških vasi, kakor tudi cerkve in kamnite kapelice, ki so prave klesarske mojstrovine: še danes pričajo o spretnosti in umetelnosti ložanskih kamenarjev ornamentirani portali, podboji, okenski okvirji, stopnice, velika okrogla in pravokotna korita, okrogle mize, talne plošče, nagrobni spomeniki in umetniški kipi (kip Janeza Nepomuka ob vznožju cerkve sv. Jerneja, Marijino znamenje v trgu).
Ker so izdelki iz ložanskega kamna – poleg teh ne smemo pozabiti mlinskih kamnov oz. kamnov za žrmlje iz apnenčevega konglomerata z Donačke gore – najbolj značilna, v srednje evropskem prostoru edinstvena, tehniška dediščina rogaškega območja, želimo kamnoseško obrt ustrezno predstaviti tudi v Muzeju na prostem Rogatec. Muzej novejše zgodovine Celje je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine – OE Celje pripravil stalno razstavo o kamnoseštvu v Logu, ki je na ogled v rekonstruirani kamnarski bajti, kakršno so kot zavetišče in shrambo orodja navadno postavili v samem kamnolomu.
V gozdovih Loga se skrivajo številni zaraščeni kamnolomi kremenovega peščenjaka, na nekaterih domačijah še živijo potomci nekdanjih kamnarjev in z njimi spomini ter zgodbe o veščinah in umetnosti ložanskih kamnosekov.